So ovaa preporaka do ~itatelite na na{ata veb strana,
go zapo~nuvam ovoj prilog, so edinstvena cel da gi informiram i podsetam na prestojnite zimski denovi i doa|aweto na gripot. Najdobra za{tita od ova masovno zarazno zaboluvawe e vakcinacijata protiv nego.
Vo epidemiolo{kite oddelenija vo Tetovo i Gostivar, pri Centarot za javno zdravje Tetovo, vo tek e vakciniraweto protiv grip i sekoe zainteresirano lice mo`e da se vakcinira sekoj raboten den od 8 do 16 ~asot. Cenata na edna vakcina iznesuva 400, 00 denari.
Bi sakal u{te edna{ da Ve podsetam na osnovnite karakteristiki na ova zaboluvawe.
- Gripot ili influenca e akutno zarazno zaboluvawe predizvikano od virusot na influenca;
- Gripot ima brz po~etok i silno izrazeni op{ti siptomi: visoka temperatura, malaksalost, treska, glavobolka, bolki vo zglobovi i muskuli i suva ka{lica;
- Gripot i nastinkata mo`e da imaat sli~ni simptomi, no gripot e mnogu poopasen od obi~nata nastinka i za razlika od nea gripot kaj mnogu lu|e mo`e da predizvika seriozni komplikaci;
- Gripot e zaboluvawe koe mnogu lesno i brzo se prenesuva od bolen na zdrav ~ovek, poradi {to spa|a vo najmasovnite zaboluvawa vo svetot. Gripot se javuva vo masovna forma odnosno zaboluvaat golem broj na lu|e. Javuvaweto e epidemiski i pandemiski i ne postoi zemja vo koja nemalo epidemija na ova zaboluvawe;
- Zarazuvaweto nastanuva od bolen ~ovek preku t.n. Fligeovi kapki (kapki na sekret), koi bolniot gi isfrla preku di{ewe, zboruvawe i osobeno preku kivawe i ka{lawe. Vo ovie kapki koi pretstavuvaat sekret od nosnata i usnata ligavica se nao|aat ogromen broj na virusi na grip. Posle navleguvaweto vo zdraviot ~ovek, virusot na gripot se naseluva vo gornite di{ni pati{ta, enormno se razmno`uva i posle 1 do 3 dena inkubacija se javuvaat simptomite na bolesta. Zna~i, zarazuvaweto nastanuva preku vozdu{no-kapkov pat, pri blizok kontakt na bolen i zdrav ~ovek;
- Se pretpostavuva deka sekoja godina 5 do 15% od vozrasnite i 15 do 40% od decata }e zabolat od grip.
Koj mo`e da zaboli od grip?
Sekoj mo`e da zaboli od grip, {to zna~i i zdravi mladi lica, koi se vo dobra fizi~ka kondicija. No, nekoi lu|e imaat zgolemen rizik da zabolat od grip. Toa se lu|e so hroni~ni zaboluvawa na srceto, na belite drobovi, lica so anemii, bubre`no bolni, {e}era{i, lica nad 60 godi{na vozrast i lica koi se profesionalno izlo`eni na rizik od zaboluvawe, kako {to se zdravstveniot personal, personalot na javnite slu`bi.Kaj ovie lu|e posebno seriozni mo`at da bidat komplikaciite od ova zaboluvawe: vospalenie na belite drobovi, na srceviot muskul, na u{ite, na sinusite i drugi komplikacii.
Mo`e li da se spre~i gripot?
Gripot mo`e da se spre~i so vakcina, koja pretstavuva strogo specifi~na vakcina i go {titi vakciniraniot samo od grip. Efikasnosta na vakcinata e klini~ki doka`ana i Svetskata zdravstvena organizacija ja prepora~uva vakcinacijata protiv gripot kako najefikasna merka za za{tita od gripot.
Vakcinata protiv grip e bezbedna i sigurna. Taa dobro se podnesuva i naj~esta reakcija posle nejzinoto primawe e crveniloto na mestoto na aplikacija koe mo`e da trae od 24 do 48 ~asa.
Potvrda za efikasnosta na vakcinata e zgolemuvaweto na brojot na licata koi sakaat da se vakciniraat, koj od godina vo godina neprestano se zgolemuva.
Vakcinata treba da se primi pred po~etokot na sezonata na grip, no nikoga{ ne e docna da se primi vakcina duri i vo tekot na samata sezona na grip. Kaj nas, gripot naj~esto se pojavuva vo mesecite januari i fevruari.
Vakcinata }e go spre~i dobivaweto na grip, }e go sopre izostanuvaweto od rabota, }e gi eliminira komplikaciite, }e go namali rizikot za prenesuvawe na svoite najbliski, na prijatelite i sorabotnicite.
