Zaboluvawata na srceto i krvnite sadovi po svojata zastapenost

pretstavuvaat eden od najglavnite zdravstveni problemi so koi se soo~uva ~ove{tvoto. Tie se i va`en socijalno-medicinski problem. Zavzemaat prvo mesto vo morbiditetnata i mortalitetnata statistika vo razvienite zemji i zemjite vo razvoj, so tendencija za postojan porast osobeno vo industriski razvienite zemji. Lekuvaweto e dolgotrajno, so namaluvawe na rabotosposobnosta, ~esti otsastva od rabota i invaliditet. Za lekuvawe i rehabilitacija na ovie bolni  potrebni se i golemi materijalni tro{oci.

            Kako edna od naj~estite zaboluvawa na srceto i krvnite sadovi e hipertenzijata ili poka~eniot krven pritisok. Krvniot pritisok e merilo za toa kolku naporno krvta se probiva niz zidovite na va{ite arterii dvi`ej}i se niz teloto. Normalno e za krvniot pritisok da odi nagore i nadolu vo tekot na cel den, no ako ostane gore, vie imate visok krven pritisok. Drugo latinsko ime za visok krven pritisik e hipertenzija.

Koga krvniot pritisok e visok, toj po~nuva da gi o{tetuva krvnite sadovi, srceto i bubrezite. Toa mo`e da dovede do srcev napad, mozo~en udar i drugi zdravstveni problemi. Visokiot krven pritisok e nare~en tivok ubiec  , bidej}i obi~no ne predizvikuva simptomi koga ja predizvikuva ovaa {teta.

Krvniot pritisok se sostoi od dva broja : sistolen i dijastolen, na primer ako imate izmereno pritisok koj iznesuva 140/ 90 , vrednosta {to e povisoka e sistolniot pritisok, a pomalata vrednost e dijastolen pritisok. Sistolniot broj poka`uva kolku naporno krvta pritiska koga srceto ispumpuva krv , a dijastolniot broj poka`uva kolku naporno krvta se probiva niz pulsot na srceto, koga srceto e relaksirano i ispolneto so krv.

Za visok krven pritisok se smeta onoj koj iznesuva od 140/90 nagore. Lu|eto kaj koj prv pat }e se otkrie poka~en krven pritisok treba da vnesat promeni vo na~inot na `iveewe za da go dovedat krvniot pritisok na ponisko nivo i da go spre~at ili odlo`at visokiot krven pritisok.

Naj~esto doktorite ne mo`at da uka`at na to~nata pri~ina za pojava na visok krven pritisok. Do pojava na visok krven pritisok doveduvaat slednive faktori : prekumerna telesna te`ina, piewe premnogu alkohol, semejna istorija za visok krven pritisok, vnesuvawe na mnogu sol preku ishrana, fizi~ka neaktivnost, stresni sostojbi, nervna napnatost, zgolemeno koli~estvo na masnotii vo krvta, {e}erna bolest, vrodeni srcevi mani, revmatska groznica, infekcii na srceto ili na drugite organi koi indirektno go o{tetuvaat srceto, arteriosklerozata i samiot proces na stareewe.

Obi~no visokiot krven pritisok ne predizvikuva simptomi. Mnogu lu|e ne znaat deka go imaat dodeka ne otidat na doktor poradi nekoja druga pri~ina. Visokiot krven pritisok mo`e da go o{teti srceto, mozokot, bubrezite ili o~ite. Ovie o{tetuvawa predizvikuvaat problemi kako koronarna bolest na srceto, srcev udar, mozo~en udar i otka`uvawe na bubrezite. Mnogu visokiot pritisok mo`e da predizvika glavobolki, problemi so vidot, gadewe i povra}awe.

Pove}eto lu|e doznavaat deka imaat visok krven pritisok za vreme na rutinska lekarska kontrola. Za da Va{iot doktor potvrdi deka imate poka~en krven pritisok toj mora da e barem tri pati vo nedelata  poka~en.

Lekuvaweto na poka~eniot krven pritisok zavisi od toa dali imate i drugi zdravstveni problemi kako {to e na primer {e}ernata bolest ili drugi o{tetuvawa na organite. Koga }e se napravat potrebnite ispituvawa , Va{iot doktor }e Vi prepi{e terapija koja Vam najmnogu Vi odgovara. Koga }e se dijagnosticira poka~en krven pritisok lekarot }e Vi prepora~a promena na Va{iot na~in na `iveewe. Toa podrazbira pred se namaluvawe na prekumernata telesna te`ina, dvi`ewe, vnesuvawe na pomalku kalori~na hrana so pomalku masnotii i konsumirawe na ovo{je i zelen~uk i nisko kalori~ni mle~ni produkti, vnesuvawe na pomalku sol, ograni~uvawe na alkohol, kafe,  otka`uvawe od pu{eweto.     Mnogu va`no e i ranoto otkrivawe i pravilnoto lekuvawe na ovie bolni da ne bi do{lo do ponatamo{no vlo{uvawe na bolesta. Bolesta  podocna se otkriva, nekoga{ pri rutinski pregled bidej}i ~esto pati ne dava nekoi alarmantni znaci pa bolniot ako nema bolki vo glavata ne im pridava golemo zna~ewe na ostanatite simptomi koi se razli~ni kaj razli~ni pacienti. ^esto pati pacientite se javuvaat kaj lekarot zaradi drugi tegobi kako {to se povra}awe ili bolki vo `eludnikot, ma~nina i povra}awe. Pri rutinski pregled lekarot treba da pomisli deka ovie tegobi se mo`ebi od zgolemeniot krven pritisok.  Koga }e se dijagnosticira bolesta treba propi{anata terapija od lekar redovno da se zema, redovno da se kontrolira pritisokot se so cel da se izbegnat komplikaciite koj gi predizvikuva ovaa bolest. Lekuvaweto na hipertenzijata e do`ivotno.

Leave a Comment